Dijaki ITS-gledališče novomeške gimnazije so se lotili zahtevne naloge in na oder postavili priredbo Kralja na Betajnovi (PLAKAT), četrte Cankarjeve drame iz leta 1902. Zgodba o uspehu povzpetniškega fabrikanta Kantorja je omadeževana z mnogimi notranjimi in zunanjimi konflikti, katerih vzrok je njegov problematičen odnos do sveta, v katerem cilj posvečuje sredstva; že tako napete odnose pa zapleta še hčerino ljubezensko hrepenenje. Kantorju v resnici nihče ni naklonjen, a kljub temu se mu nihče ni sposoben zares upreti. Na Betajnovo se je naselil strah, v strahu pa ljudje sklanjajo glave. Med vsemi uslužnimi kimavci mu na poti do absolutne pozicije moči stoji edinole propadli študent in hčerin ljubimec Maks, ki mu želi prekrižati načrte in pred svetom razkriti, da ima fabrikant ne le umazane, ampak celo krvave roke. Kantor za to težavo poskrbi, še preden bi se lahko dobro razvila, a vendar ga lastna vest, politične igre ter zapleteni družinski odnosi privedejo do skorajšnjega zloma. Odziv tržanov na nastalo situacijo pa prečka meje absurdnega.
Mladi gledališčniki so v svoji priredbi zapustili tradicionalno dramsko pot in vanjo vključili prvine postdramskega gledališča. Nekateri netipični gledališki prizori prikazujejo zlasti razmerja med dramskimi osebami, kar gledalcu odpira vrata v lastne zapletene medosebne odnose. Posamezne zgodbe se pač ne zaključijo in ostajajo odprte, predstava deluje fragmentarno, navidez nepovezano, a prav to gledalcu omogoči samorefleksijo. Režiserki sta se z igralsko ekipo želeli osredotočiti predvsem na Kantorja, ki se izkaže za nadvse zanimivo, večplastno osebnost. Vzorce njegovega obnašanja namreč lahko prepoznavamo, kamorkoli se obrnemo, pa tudi obnašanje Cankarjevih tržanov ni tuje slovenskemu življu danes. V družbi pogosto prepoznamo oblastneže, ki zacvetijo takrat, ko imajo moč nad telesi in dušami ljudi. Prav tak je tudi Kantor, ki je za moč in oblast pripravljen iti celo preko trupel svojih bližnjih. Obenem pa tudi sam doživlja moralno razcepljenost – njegovemu instinktu namreč nasprotuje ženin in hčerin glas razuma, ki mu zleze pod kožo do te mere, da doživi moralni zlom in svoje izprijenosti ne prizna le sebi, temveč kar vsemu svetu. A čeprav je njegova temna preteklost vsem na očeh, si jih ljudje v strahu ali koristolovsko zatiskajo pred resnico v želji po varnosti ter so zato pripravljeni spregledati nemalo napak. Njihov odziv pa ne šokira le Kantorja, temveč tudi njih same.
Režija: Manica Pečarič, Alja Kastelic
Premiera: Kulturni center Janeza Trdine, 10. 6. 2019, ob 11h, 13h (zaključeni predstavi) in 17h (izven)
Igrajo:
Lovro Mirtič (Jožef Kantor, fabrikant)
Trim Ismaili (Maks)
Iza Gorše (Francka, Kantorjeva hči)
Rok Drenik (župnik)
Laura Kotnik (Nina, Kantorjeva sorodnica)
Matija Radež (Franc Bernot, posestnik)
Lara Strniša (Hana, Kantorjeva žena)
Lea Gole (sodnik)
Ula Jelen (adjunkt)
ter
Livia Plut, Danila Prah, Ela Blatnik, Gaja Gregorčič, Katarina Simončič, Klara Jordan, Neja Turk, Petra Kovšček
Oblikovanje svetlobe: Anita Koprivc, Jan Zajc
Maska: Ula Jelen
Kostumografija: Danila Prah, Katarina Simončič, Alja Kastelic
Scenografija: Manica Pečarič, Alja Kastelic
Mentorji: Tomaž Koncilija, Marko Kastelic, Vid Klemenc, Jasmina Žagar, Barbara Strnad, Uroš Lubej, Jana Hosta, Suzana Krvavica
Trajanje predstave: 35 minut