V letošnjem letu smo naravoslovni aktivi že tretjič izvedli naravoslovni dan za dijake 2. letnikov. Izvedli smo ga v dveh delih, prvega 7. 5. 2024 in drugega pred nekaj dnevi, 29. 5. 2024.
Dijaki so se v skupinah s po 8 do 10 člani zbrali na zbirnem mestu na Loki, kjer so poleg navodil prejeli tudi delovni zvezek ter se podali na krožno, približno 4 km dolgo pot, po Župančičevem sprehajališču, preko Bršljina na Marof ter nazaj na Loko.
Med potjo so na posameznih postojankah opravili zadane naloge, beležili rezultate v delovni zvezek in jih interpretirali.
Na kemijskem delu so izvedli kemijsko analizo vodo iz Krke in Bršljinskega potoka. Po pravilnem odvzemu vzorca vode so najprej ocenili barvo, bistrost in vonj vode, potem pa z Vernier-jevimi senzorji določili temperaturo, prevodnost, celokupno trdoto in vsebnost nitritnih, nitratnih in fosfatnih ionov. Izmerili so tudi pH, s senzorjem in pH lističi. Glede na dobljene rezultate so ocenili kvaliteto vode in razmišljali, kaj so glavni viri določanih ionov v vodi.
Biološki del je obsegal določanje izbranih rastlin, ki so ga dijaki izvedli med samo potjo. Uporabljali so eno od aplikacij (npr. PlantNet) in z njo določali vrste izbranih rastlin, eno od njih pa podrobneje uvrstili v sistem živih bitij. Na biološki točki na Marofu so z uporabo merilca določali in primerjali vsebnost klorofila v listih na sončni in senčni strani.
Ker je Kettejev drevored obdan z divjimi kostanji, je biološki del vseboval tudi spoznavanje botanike, zdravilnosti in uporabnosti cvetov in plodov divjega kostanja.
Tretja naloga biološkega dela je obsegala iskanje različnih predmetov ob daljši vrvi ter ugotavljanjem, kateri sodijo in kateri ne v naravo. Naloga je bila pomembna za učenje tihega opazovanja narave in sobivanja z njo.
Fizikalni del na Loki pa je vseboval določanje gostote vode in ustrezno podajanje rezultatov. S pomočjo izmerjene gostote so dijaki ugotavljali, kateri predmeti plavajo in kateri ne na vodi. V naslednji nalogi so s silomerom izmerili silo vzgona na kroglico ter iz vseh meritev izračunali prostornino uporabljene kroglice ter s pomočjo spleta ugotavljali, kateri material jo sestavlja.
Za zadnji fizikalni del so opazovali gibanje suhega listja v toku reke Krke in iz izračunali hitrost toka reke.
Najpomembnejše je, da so z opravljanjem posameznih nalog dijaki preživeli nekaj kvalitetnih ur v naravi, se jo učili opazovati in opažena dejstva povezovati s teoretičnimi znanji naravoslovnih predmetov.
Aktivi biologije, fizike in kemije
