Ko pisava postane umetnost – delavnica lepopisa na Gimnaziji Novo mesto

Ob 280-letnici Gimnazije Novo mesto se oziramo tudi k dragoceni dediščini pisane besede. Ustanovna listina naše gimnazije je bila skrbno in umetelno izpisana na roko, čeprav je bil tisk v tistem času že dobro uveljavljen.

Ročno izpisana listina ni bila zgolj uradni dokument, temveč tudi izraz spoštovanja, omike, prefinjenega okusa in kulture tedanjega časa. Vsaka poteza peresa je pričala o skrbnosti, potrpežljivosti in zavedanju o pomenu zapisane besede.

V času, ko digitalna komunikacija vse bolj nadomešča rokopis, nas lepopis vabi, da znova odkrijemo lepoto pisane besede, vrednost natančnosti ter umetnost počasnega in premišljenega ustvarjanja. Obenem nas spominja, da pisanje z roko ni le način sporazumevanja, temveč tudi dragocena spretnost, ki spodbuja zbranost, ustvarjalnost in miselno dejavnost.

Prav tem vrednotam smo se posvetili na delavnici lepopisa, ki je konec oktobra potekala na Gimnaziji Novo mesto pod vodstvom profesorja Roberta Šupeta.

Profesor je dijakom uvodoma predstavil pomen rokopisa ter jim ob izsledkih različnih raziskav pojasnil, kako pisanje z roko spodbuja delovanje možganov, krepi spomin, pozornost in sposobnost učenja. Nato jih je seznanil s temeljnimi pravili lepopisa: uporabo ustreznega papirja, pravilnim razmakom med črtami za pisanje, pravilnim naklonom črk, izbiro primernega pisala ter pomenom vztrajne in potrpežljive vaje.

V praktičnem delu so se dijaki tudi sami preizkusili v umetnosti lepega pisanja. Ob počasnih in premišljenih potezah pisala so spoznavali, koliko pozornosti, natančnosti in potrpežljivosti zahteva oblikovanje skladne in estetske pisave.

Delavnica nas je spomnila, da rokopis tudi v digitalni dobi ohranja svojo vrednost. Ni le sredstvo za zapisovanje misli, temveč tudi izraz osebnosti, ustvarjalnosti in kulturne dediščine, ki jo je vredno negovati in ohranjati za prihodnje rodove.

avtorica prispevka: Karmen Čarman