V Krki so v petek, 27. septembra 2024, podelili Krkine nagrade mladim srednješolskim raziskovalcem. Na letošnji razpis, se je odzvalo kar 100 dijakov iz 19 slovenskih gimnazij in srednjih šol. Pripravili so 55 nalog.
26 nalog je bilo nagrajeno s Krkino nagrado, 29 pa s Krkinim priznanjem. Najboljši so svoje raziskovalne projekte strokovni javnosti predstavili na simpoziju, organiziranem pred slavnostno podelitvijo Krkinih nagrad.
Na slavnostni podelitvi sta Jože Colarič (predsednik uprave in generalni direktor Krke ter predsednik Častnega odbora Krkinih nagrad) in dr. Aleš Rotar (član Krkine uprave, direktor Razvoja in proizvodnje zdravil ter predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad), podelila Krkino nagrado 46 dijakom za 26 raziskovalnih nalog in Krkino priznanje 54 dijakom za 29 raziskovalnih nalog.
Med nagrajenci so bili tudi dijaki Gimnazije Novo mesto, ki so za svoja raziskovalna delo prejeli tri Krkine nagrade. Pia Olga Šepec in Eva Urankar sta svoje raziskovalno delo predstavili na simpoziju in svoje misli tudi strnili v Krkinem intervjuju.
Avtorici: Pia Olga Šepec in Eva Urankar
Črni česen
Mentorja: mag. Branka Klemenčič in doc. dr. Aleš Gasparič
Povzetek:
Česen je zelo pogost v naši vsakdanji prehrani, predvsem zaradi svojih pozitivnih učinkov na zdravje. V zadnjih letih so čedalje bolj prisotni tudi različni pripravki iz česna, saj nimajo tako močnega vonja in okusa, mnogi pa trdijo, da so celo koristnejši za zdravje. Eden od njih je črni česen, ki je zaradi svojega zanimivega okusa in enostavne priprave pogost predvsem v kulinariki. Naš namen je bil optimizirati in spremljati proces priprave črnega česna. Spremljali smo snovne spremembe, ki potečejo med pretvorbo česna, in jih analizirali. S pomočjo tankoplastne kromatografije smo primerjali vsebnosti sladkorjev skozi pretvorbo česna. Koncentracije melanoidinov in polifenolov smo analizirali z UV-VIS spektrofotometrijo, medtem ko smo s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti spremljali in potrdili prisotnost 5-hidroskimetilfurfurala v črnem česnu.
Avtorice: Nina Pečnik, Lucija Rangus in Neža Rangus
Analiza polhove masti
Mentorici: Janja Pust in dr. Ema Gričar
Povzetek:
Polhova mast se v slovenski ljudski medicini uporablja že stoletja predvsem za zdravljenje kožnih bolezni. Pomagala naj bi tako pri celjenju ran kot tudi pri kroničnih boleznih, kot sta luskavica in dermatitis. To je v nas vzbudilo zanimanje, da bi ugotovile, kaj v polhovi masti prinaša terapevtski učinek. Ugodna maščobna sestava lahko nedvomno vpliva na boljše celjenje ran. Nenasičenost maščobnih kislin v polhovi masti smo določile z jodovim številom, za natančnejše podatke o vsebnosti maščobnih kislin smo izvedle GC analizo, rezultate pa primerjale s standardi maščobnih kislin. Z uporabo metode TLC smo določale tudi vsebnost holesterola; metoda je služila kot pokazatelj nenasičenosti polhove masti, saj je nizka oz. ničelna vsebnost holesterola značilna za nenasičene maščobe. Po analogiji z raziskavami na svižčevi masti pa bi zdravilni (protivnetni) učinek lahko pripisali tudi naravno prisotnim kortikosteroidom, ki pa so v polhovi masti slabo raziskani. Z reakcijo umiljenja in večkratnim ekstrahiranjem ter spiranjem smo iz maščobe pridobile neumiljivi del, ki smo ga uporabile za pripravo vzorcev. Z metodo HPLC smo v vzorcu iz neumiljivega dela masti s primerjavo s standardoma določale kortikosteroida hidrokortizon in kortikosteron. Med raziskovanjem smo spoznale, da je priprava vzorcev zelo zahtevna, ter tako dobile ideje, kako bi metodo lahko optimizirale. Pri določitvi peroksidnega števila se je polhova mast izkazala za dobro obstojno, zato smo izvedle poskus za dokazovanje antioksidantov. Nato smo z uporabo HPLC metode ugotavljale tudi prisotnost vitamina E, ki ima vlogo antioksidanta. Tudi to bi lahko bil eden od razlogov, ki prispeva k terapevtskim učinkom polhove masti.
Avtorica: Marsela Supé Vide
Protimikrobno delovanje nekaterih manj preiskanih eteričnih olj na rast bakterije Escherichia coli
Mentorja: Jure Kuhar, prof. kem., in prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm.
Eterična olja (EO) predstavljajo pomemben del rastlinskih proizvodov v farmaciji, medicini, kozmetiki in splošni rabi, pri čemer so med vsemi EO nekatera veliko uporabljana za najrazličnejše indikacije in znanstveno dobro preiskana, nekatera pa bistveno manj. V raziskovalni nalogi smo testirali protibakterijsko delovanje 21 manj znanstveno preiskovanih eteričnih olj (EO) na rast bakterije Escherichia coli in eno EO (materina dušica, Thymus vulgaris), ki je eno najmočnejših protimikrobnih EO in tudi intenzivno preiskovano s farmakološkega in kemijskega vidika. Močno antibakterijsko delovanje smo ugotovili pri EO iz materine dušice (Thymus vulgaris), EO klinčkov (Eugenia cariophyllata), EO rožnega lesa (Aniba roseadora) in EO hrastovega lišaja (Evernia prunastri). S pomočjo GC/MS smo identificirali tudi kemijsko sestavo posameznih spojin dveh preiskovanih EO (EO rožnega lesa ((Aniba roseadora) in EO nepravega gvajaka (Bulnesia sarmientoi) in ugotovili, da ima EO rožnega lesa največ monoterpenov linalola (66,6 %) in evkaliptola (10,5 %), EO nepravega gvajaka pa največ gvajola (41,9 %), ki ga uvrščamo med seskviterpene. Vsem trem spojinam smo ponovno izmerlili protimikrobno delovanje in ugotovili, da gvajol izkazuje kar 82,1 % protimikrobnega delovanja celotnega EO nepravega gvajaka, medtem, ko imata linalol in eukaliptol 22,8 % oziroma 63 % protibakterijskega delovanja glede na celokupno delovanje testiranih EO.
Čestitamo!
Zapisala: mag. Branka Klemenčič
