V sredo, je na 1. gimnaziji v Celju potekalo srečanje ravnateljev, profesorjev in dijakov vseh petih slovenskih gimnazij, ki izvajajo program klasične gimnazije. Pripravili so ga na pobudo ravnateljev klasičnih gimnazij, saj že več let opažajo nekoliko zmanjšan interes za ta program in ga želijo prenoviti, ga narediti bolj privlačnega za dijake.
Na prvi pogled se klasična gimnazija od splošne loči po učenju latinščine, a tudi pouk pri filozofiji in zgodovini to gimnazijo dela drugačno. Nekdaj je program veljal za elitnega, obiskovali so ga tisti, ki so želeli humanistično izobrazbo v pravem pomenu besede. Kot eno izmed mogočih izboljšav se omenja uvedbo retorike in večjo možnost izbire pri predmetniku, ki je zdaj skorajda ni. Zamisli gredo tudi v smer, da bi omogočili več ur naravoslovja, saj so zdaj dijaki, čeprav se odločijo za dva izbirna naravoslovna predmeta, do četrtega letnika brez preostalega tretjega. Osrednji predmet klasične gimnazije je namreč latinščina, več je zgodovine in filozofije in manj naravoslovja.
Dijaki so se na srečanju bolj ali manj strinjali, da so klasične gimnazije še vedno najboljše šole v državi. Dijakinja 3. k Gimnazije Novo mesto Vita Maksi je opozorila, da je program zelo naporen, predvsem se to pozna v četrtem letniku, ko se pripravljajo na maturo, »klasiki« imajo pa še dodatne ure filozofije: »Kljub temu je treba širiti duh klasične gimnazije.« Jan Strajnar z novomeške gimnazije je dodal: »Ta program da največjo širino od vseh gimnazijskih programov, kar ni zanemarljivo. Primanjkljaj naravoslovnih ur pa tudi lahko nadomestimo.«
Dijaki petih klasičnih gimnazij so na včerajšnjem srečanju skupaj uprizorili antično Plavtovo komedijo »Dvojčka«, s katero so navdušili zbrano občinstvo.
