V sredo, 2. 9. 2020, drugi dan po našem vstopu v Gimnazijo Novo mesto, smo se dijaki 1. a letnika odpravili proti Radencem ob Kolpi, kjer naj bi se kot razred povezali in bolje spoznali. Ko smo prispeli, smo uredili sobe, poimenovane po različnih belokranjskih kulturnih in naravnih značilnostih. Vzeli smo si nekaj časa, ga posvetili spoznavnim igram ter tako stopili iz cone udobja, ob čemer smo se pošteno nasmejali. Razdelili smo se v dve skupini, vsako sta spremljali razredničarka ali sorazredničarka, in se lotili aktivnosti. Prvi dan sta bila na vrsti lokostrelstvo in orientacija. Pri lokostrelstvu se je vsak preizkusil v streljanju z lokom, in da bi to počeli previdno in varno, nam je mentorica iz CŠOD Radenci razložila teoretske osnove tega športa. Hkrati se je druga skupina udeležila orientacije in opravila kratek obhod, da bi dijaki bolje spoznali okolico ter se naučili izračunati azimut. Pogovarjali smo se o načinih določanja strani neba ter položaju zvezde Severnice. Pozno popoldne in večer smo namenili igranju odbojke, namiznega tenisa, nogometa in košarke, nekaj pogumnih posameznikov pa je osvojilo plezalno steno, ki je prva stvar, ki jo opaziš, ko vstopiš v CŠOD.
Naslednji dan, v četrtek, smo že takoj po zajtrku pekli belokranjsko pogačo in kolesarili. V skupinah po tri smo pripravljali testo za to lokalno specialiteto, ki smo jo kasneje lahko tudi pokusili. Medtem ko je testo vzhajalo, smo se poučili o zgodovini in naravni ter kulturni dediščini Bele krajine (Uskoki, jurjevanje, narodne noše, črni močeril, Kolpa). Prekolesarili smo precejšnjo razdaljo, vendar je bilo potovanje sproščujoče, saj smo tempo prilagajali našim sposobnostim. Pred kosilom smo zaplesali na tradicionalne belokranjske melodije. Popoldne smo šli na triurni pohod do kraške jame Kobiljače, ki smo si jo v skupinah po šest tudi ogledali. Hodili smo ob Kolpi, skozi zelene gozdove ter mimo domov lokalnih prebivalcev. Ob poti smo naleteli na zapuščeno prtljago, ki so jo za seboj najverjetneje pustili ilegalni migranti, potem ko so prečkali mejo. Srečali pa smo tudi vojake na njihovem rednem obhodu, a jih nismo motili pri delu. Večer smo preživeli ob tabornem ognju. Predstavile so se vse sobe, tako smo lahko izvedeli še več drug o drugem, izvolili smo tudi predsednika razreda. Preostanek večera smo igrali odbojko, namizni tenis ter gledali nogometno tekmo.
Zadnji dan smo preživeli v kanujih na Kolpi in bili priča prelepi naravi, ob veslanju pa smo razvijali ekipni duh, saj smo morali sodelovati v skupinah. S pomočjo zanimive aplikacije smo spoznali kulturno dediščino Radencev, morali smo se sprehajati po okolici in opazovati različne stavbe in objekte ter odgovarjati na vprašanja, ki so se nanašala na opazovano. Veliko smo izvedeli in zagotovo nam bo znanje o jugovzhodnem delu Slovenije prišlo prav. Na poti domov smo obiskali še spominsko hišo Otona Župančiča v Vinici, kjer so nam po vodenem ogledu pokazali film o življenju tega predstavnika moderne (najbolj zabavna pa so bila igrala pred spominsko hišo). Sledila je le še vožnja do Novega mesta in lahko rečemo, da smo se v teh treh dneh veliko naučili, mnogo doživeli, predvsem pa spletli prijateljske vezi.
VTISI DIJAKINJ 1. A
V treh dneh, ki smo jih preživeli skupaj, sem resnično uživala. Z novimi sošolci ter profesoricama sem se počutila sproščeno in domače. Všeč pa mi je tudi, da smo stalno nekaj počeli, pa če so bile to vodene aktivnosti, kot so pohodi, kolesarjenje in čolnarjenje, ali pa prosti čas, preživet po svoje, kot igranje odbojke in namiznega tenisa, nikoli nam ni bilo dolgčas. Zdi se mi, da bi morali ljudje pogosteje zapolnjevati luknje v prostem času, ker več kot počneš, več znaš, in lažje dosežeš potencial, ki ga ima tvoje življenje. (Aja Koncilija)
Spoznavni vikend mi je bil res všeč, saj se je proti koncu že videlo, da smo se bolje spoznali in malo bolj zbližali. Prav tako smo izkusili nove stvari, spoznali belokranjske običaje ter se preizkusili v veliko športih. Všeč mi je, da nam ni bilo nikoli dolgčas. Bila je zelo zanimiva ter zabavna izkušnja. (Mojca Povh)
Naš razred je v šolo v naravi odšel zelo zgodaj, celo še pred tem, ko smo izvedeli imena drugih. Spoznali in povezali smo se res hitro skozi različne dejavnosti, ki so nas spodbujale k temu, da smo izvedeli nove stvari o svojih sošolcih in učiteljicah. Pretekli trije dnevi so minili hitro ter mislim, da smo vsi uživali. (Mina Macedoni)
Predvsem mi je bilo na naših spoznavnih dneh všeč to, da smo se odpravili že takoj drugi dan. Tako smo s svojimi sošolci 3 dni skupaj delali ogromno aktivnosti in se spoznali, preden bi se razred razdelil v manjše skupinice, saj se je bilo tako človeku mnogo lažje predstaviti. (Meta Radež)
Šola v naravi se mi je zdela zanimiva, poučna, zabavna in sproščena. Spoznali smo se kot razred in s profesoricama. Najbolj se mi je vtisnilo v spomin kolesarjenje, saj je bilo zabavno in smo lahko videli čudovito pokrajino. (Tara Ficko)
