Če si drznemo malce parafrazirati Tolstojevo misel z začetka njegovega romana o Ani Karenini, lahko trdimo, da so si vsi uspešni dijaki do neke mere podobni, med najodličnejšimi pa je vsak izjemen po svoje. Nekateri vsak trenutek skrbijo za svojo prepoznavnost, da se sliši njihov glas, da izvemo, kdo so, kaj počnejo in kaj zmorejo. Drugi se zdijo bolj zadržani, se ne izpostavljajo, so tihe vode, ki »derejo bregove« v sebi lastnem slogu. In tu so še tretji, ki harmonično združujejo oboje, zavedajoč se svojih prednosti in hkrati tega, da so v življenju pomembni tudi odnosi, hvaležnost in občutek za soljudi. Brez njih si težko predstavljamo šolski vsakdan in mednje spada Anita Koprivc iz 4. a.
Komaj bi našli področje v življenju in delu šole, kamor ni usmerila svoje mladostne energije. In dodajmo še nekaj bistvenega: vedno z dobro voljo. Če začnemo z njenimi dosežki na tekmovanjih, lahko rečemo, da je Aniti domače družboslovje, naravoslovje in jezikoslovje, o čemer v štirih letih gimnazijskega šolanja priča vrsta bronastih priznanj iz znanja slovenščine, geografije, psihologije, matematike, logike, biologije, računalništva na tekmovanju Bober, znanja o sladkorni bolezni, ekipno 5. in 6. mesto na državnem tekmovanju v odpiranju fizikalnih sefov. Ob tem je pridobila jezikovni diplomi DSD 1 na ravni B1 in DSD 2.
Še posebej v zadnjih dveh letnikih je Anita stopila v ospredje tudi na kulturnem in ustvarjalnem področju. Kot aktivna članica gimnazijske gledališke skupine Goga je odigrala izstopajočo vlogo v muzikalu In obrneš novo stran ter se z izbornimi in kultiviranimi nastopi izkazala kot moderatorka, interpretka ali avtorica na številnih dogodkih v šoli in zunaj nje. Naštejmo jih le nekaj: Gimnazijska Rastoča knjiga, Kviz za osnovne šole, odkritje spominske plošče pobudnikom za ustanovitev novomeške gimnazije, občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju, promocija gimnazije na osnovnih šolah in informativnem dnevu, igrani recital ob dnevu samostojnosti in enotnosti Po nevihti sladkih rož, dan števila pi, gimnazijski večeri – GIMNM KANT. Kot povezovalka kulturnih dogodkov sodeluje tudi z Dolenjskim muzejem, Knjižnico Mirana Jarca, Kulturnim društvom Severina Šalija in drugimi organizacijami. V kulturno delo je aktivno vpeta tudi v domačem okolju, kjer obiskuje pouk solopetja v trebanjski glasbeni šoli in je članica več pevskih zborov. V šolskem letu 2019/20 se je preskusila tudi kot gledališka ustvarjalka – dramatizirala je Slodnjakov biografski roman o Ivanu Cankarju Tujec. Predstava v Anitini režiji in izvedbi gledališke skupine Goga je doživela premiero na odru Anton Podbevšek teatra.
A vendar Anito poleg široke palete učnih interesov, velike razgledanosti in ustvarjalnosti odlikuje še nekaj več: izstopajoč čut za soljudi. Vsa leta gimnazijskega šolanja je delovala kot prostovoljka prek Rdečega križa in Karitasa, vodila številne dobrodelne prireditve, nudila vrstniško učno pomoč ter delovala kot animatorka in tutorka mlajših dijakov. V okviru dejavnosti DRPD je nudila učno pomoč romskim otrokom iz naselja Brezje, sodelovala v projektu Botrstvo v Sloveniji in v gimnazijskem dobrodelnem klubu Interact. Dodati je potrebno, da je bila ob vsem naštetem ves čas tudi vestna, delavna, zgledna in odlična učenka, ki je vzbudila pozornost tudi v širšem okolju. Bila je proglašena za naj dijakinjo Slovenije za šolsko leto 2018/19, kar je še posebna čast in potrditev njene življenjske drže.
Ob povečani medijski pozornosti je Anita v svojih izjavah ostala skromno, a obenem samozavestno dekle. “Najbolj sem ponosna, da ne omagam ob slabših rezultatih, dajo mi zagon. Zame je bistveno poskusiti, tudi če ne zmagaš … Vse znanje in izkušnje želim v prihodnosti nadgrajevati, saj me dopolnjujejo kot človeka … Natrpan urnik me v resnici osrečuje. Ugotovila sem, da mi tak predstavlja precej večjo motivacijo, kot če bi bil prazen,« je povedala ob različnih priložnostih.
Tisti, ki smo z Anito imeli priložnost sodelovati, smo začutili njen izjemen energetski potencial: posebno zavzetost, predanost, odgovornost in odličnost pri delu. Poleg tega je Anita je prisrčno dekle, ki izžareva posebno toplino, in če se malce pošalimo, bi bila najbrž lahko za marsikoga že prava profesorica delovnih navad, ki si jih je pridobila tudi v okolju svoje družine, na katero je še posebej ponosna. Odlikujejo jo občutek za sočloveka, vestnost, urejenost, sistematičnost, življenjska zrelost, z vsem navedenim pa je izjemno prispevala tudi k promociji in ugledu Gimnazije Novo mesto.
