V sredo, 26. oktobra 2022, je v okviru projekta EPAS potekal dogodek Če bi jaz odločal, bi … Tema srečanja je bila BOJ PROTI GLOBALNEMU SEGREVANJU. Gostja srečanja je bila evropska poslanka Tanja Fajon. Iz naše šole v projektu aktivno sodeluje 3C. Zanimive in inovativne predloge za tokratno srečanje sta pripravili dijakinji Lučka Peterlin in Lana Anderlič, Lučka pa jih je tudi prebrala poslanki.
Predloge dijakinj lahko preberete v nadaljevanju.
Največji razlog za globalno segrevanje so emisije izpustnih plinov kot rezultat izgorevanja neobnovljivih virov energije. Prišli smo do ideje, da bi ljudi spodbujali k uporabi javnega prevoza, saj bi s tem drastično zmanjšali CO2 izpuste iz prometa. Prav tako bi izpuste toplogrednih plinov prometa zmanjšali s posojanjem koles za javno rabo ter parkirnih mest za kolesa. Na ta način bi uporabnike spodbudili k bolj trajnostni mobilnosti. Z gradnjo novih parkirišč namreč samo spodbujamo k uporabi osebnih avtomobilov na kratke razdalje. Ob zvečanju števila električnih avtomobilov bi bila zanje potrebna tudi gradnja novih polnilnih mest. Podobno, kot je že utečen sistem souporabe koles, bi bilo potrebno tudi spodbujanje k souporabi električnih avtomobilov (t. i. car sharing).
Drugi vzrok, ki močno vpliva na globalno segrevanje, je živinoreja, ki v ozračje vsako leto izpusti ogromne količine metana. Javnost bi na to lahko opozarjali z označbo ogljičnega odtisa na posameznem izdelku. Oznaka bi povedala, kolikšen ogljični odtis je bil proizveden, da je lahko ta prehrambni izdelek prišel na police. Tako je to že storila Norveška. Še en način za spodbujanje javnosti k uporabi bolj okolju prijazne hrane pa bi bile nižje cene pridelkov, ki jih ponujajo lokalne kmetije. Nižje cene bi lahko dosegli s subvencijami, namenjenim kmetom.
Še ena ideja, ki se nanaša na uporabo lokalno pridelane hrane, pa je organizacija čistilih akcij. Prebivalci bi za določeno količino zbranih odpadkov pridobili določene popuste na lokalnih kmetijah. S tem bi spodbudili skrb za okolje in čiščenje okolja ter hkrati podprli lokalne kmete.
Take čistilne akcije bi bile učinkovite tudi v mestih, kjer pa bi, če v bližini ni lokalnih kmetij, za določeno količino zbranih odpadkov dobili popuste za javni prevoz, nakup lokalnih živil na tržnici ipd.
Ker imajo mesta velik problem z onesnaženim zrakom, bi lahko to izboljšali z gradnjo zelenih streh. Pri tem bi na strehe mestnih stavb posadili zelene rastline, ki bi čistile zrak, poleg tega bi poleti ohlajale stavbo in ponujale senco njenim stanovalcem, pozimi pa bi nudile dodatno izolacijo. Pa še izgled mesta bi bil lepši. Posajene rastline bi bile avtohtone vrste in bi s tem pomagale ohranjati biodiverziteto.
V zadnjem času nam je koronska kriza pokazala, da se sestanki lahko dogajajo tudi prek spleta, kar bi morali spodbujati, saj pri sestankih v živo, prevoz zelo obremenjuje okolje, sploh, če gre za dolge vožnje ali lete z letali. Dvourni let z letalom namreč proizvede toliko emisij, kot jih en kvadratni kilometer gozda porabi v celem letu. Zato sem zelo vesela, da naš sestanek in mnogi drugi, danes potekajo prek spleta.
Lučka Peterlin in Lana Anderlič, 3 C
