Če bi jaz odločal, bi … (EPAS) – Preprečevanje odvisnosti med mladimi

V sredo, 20. aprila 2022, je v okviru projekta EPAS potekal dogodek Če bi jaz odločal, bi … Tema srečanja je bila PREPREČEVANJE ODVISNOSTI MED MLADIMI. Gostja srečanja je bila evropska poslanka Irena Joveva. Iz naše šole v projektu aktivno sodeluje 3C. Zanimive in inovativne predloge za tokratno srečanje so pripravile dijakinje Rebeka Slak, Sara Banovec, Evelin Luštek, Larisa Rataj, Geja Udvanc in Alja Djurdevič, Rebeka Slak pa jih je prebrala poslanki.

Predloge dijakinj lahko preberete v nadaljevanju.

Odraščanje je čudovito obdobje, vendar pa je lahko tudi polno negotovosti in pasti. Značilno je  preizkušanje novosti, ki niso nujno dobre, saj se lahko razvijejo v različne oblike odvisnosti.
Zadnja leta je še posebej v porastu odvisnost od elektronskih naprav. Kljub temu, da se o teh stvareh govori vse več, pa vseeno menimo, da je tovrstnih izobraževanj in oddaj, ki bi opozarjale na odvisnost od elektronskih naprav, premalo. Zato bi bilo potrebno te teme v medijskem prostoru in šolskem okolju bolj izpostaviti. Za starše osnovnošolskih otrok bi lahko uvedli obvezna predavanja o prepoznavanju odvisnosti, saj otroci te znake sami težko prepoznajo in bi jim lahko o tem poučeni starši pravočasno pomagali. Teme bi morali približati tudi mladim skozi interaktivne delavnice, ki bi bile del učnega načrta.
V okviru izobraževalnega sistema bi moralo biti ponujenih in finančno dostopnih več aktivnosti, saj veliko mladih na prehodu iz osnovne v srednjo šolo, še posebej pa v obdobju srednješolskega izobraževanja, opusti hobije, športne dejavnosti, glasbeno šolo … in se “preseli” v virtualni svet ali zapade v druge oblike odvisnosti.
Predlagamo tudi, da bi starše izobraževali na področju nadzorovanja elektronskih naprav (npr. omejen čas uporabe telefona in aplikacij), saj so številni starši na tem področju digitalno manj pismeni od svojih otrok in jih ti zlahka neomejeno uporabljajo. Nakup telefona bi bil lahko starostno.
Prodaja alkohola in tobaka bi se lahko omejila tudi na mlajše polnoletne osebe oz. bi bil nakup mogoč v spremstvu starša. S posebnim sistemom kartic bi lahko omejili tudi koliko alkohola in tobaka lahko naenkrat kupi polnoletna oseba. Povišali bi njuno ceno, s čimer bi postala mladim finančno težje dostopna.
Če bi določene prepovedane substance legalizirali za uporabo v omejenih količinah, bi se lahko število odvisnosti zmanjšalo, saj je pogosto glavni razlog za njihovo uživanje iskanje potrditve v očeh prijateljev.
Pomembno bi bilo tudi povečati kapacitete za zdravljenje vseh vrst odvisnosti ter odvisnikom omogočiti lažji in hitrejši dostop do pravočasne strokovne pomoči.
Pogovarjali smo se tudi o pozni prepoznavi odvisnosti pri mladih, tako s strani staršev kot tudi učiteljev, zato bi uvedli v vse šole posebno strokovno službo, ki bi delovala samo na področju prepoznavanja in zdravljenja odvisnosti pri mladih, saj so svetovalne službe v šolah že tako preobremenjene. S tem bi bil vsakemu učencu oz. dijaku vsaj enkrat letno omogočen pogovor, s katerim bi lahko prepoznali zgodnje znake odvisnosti. Poudarek bi moral biti tudi na krepitvi pozitivne samopodobe, saj mladi pogosto iščejo vir potrditve v očeh prijateljev z uživanjem alkohola/drog/tobaka/na družbenih omrežjih.

Nina Arnuš