Delavnice za 3. letnik izvedene pod okriljem Mirovnega inštituta

V petek, 13. 9. 2019, so bile na šoli, v okviru Državljanske kulture, organizirane delavnice za vse dijake 3. letnika. Delavnice so bile izvedene pod okriljem Mirovnega inštituta. Naslovi delavnic so bili:

Diskriminacija v vsakdanjem življenju: Kako nastaja in kako odgovoriti nanjo?

‘Moje pesmi, moje sanje’: Spoznavanje migracij skozi svet pop kulture in glasbe

Enakost – Solidarnost – Istost

Delavnice so izvajali: Arne Zupančič, Jasna Babič, Lana Zdravković,; z vsakim izvajalcem pa je bil v razredu tudi migrant, ki je dijakom predstavil svoje življenjske izkušnje. Migranti so bili iz Irana, Iraka in Afganistana.

 

Vtis dijakinje 3. b

Na koncu srečanja smo morali v vprašalniku odgovoriti na vprašanje, v katerem je organizatorje delavnice z Mirovnega inštituta zanimalo, ali smo se naučili kaj novega. Izbrala sem »DA«. Seveda je sledilo vprašanje, kaj smo novega spoznali tekom predavanja, oziroma pogovora. Po premisleku sem prišla do zaključka, da je največja ugotovitev, do katere sem prišla v teh dveh urah, ta, da ničesar ne vem imigrantih, ne o pravnih podlagah, na katere se (ali pa ne) opirajo različne institucije, ki se ukvarjajo z imigranti in posledično zadevajo tudi pribežnike same ali o samem postopku, skozi katerega gredo ljudje tako množično v naši neposredni bližini, ne o sredstvih, ki se jih poslužujejo organi pregona, niti o razmerah, ki jih pričakajo v »obljubljenih deželah« Evrope – tudi v Sloveniji, kaj šele o nevarnih poteh, na katere se podajajo, pa tudi o dolgem postopku, ki jih čaka, preden jim odobrijo prošnjo za azil – tistim redkih srečnežem (večinoma mladoletnikom).

Delavnica ni temeljila na čustveni zgodbi imigranta iz Afganistana, ki se je pridružil vodji delavnice, temveč so njegove izkušnje le zaokrožile prikazano situacijo, v  kateri se znajdejo imigranti v naši državi in njeni okolici. Namen delavnice ni bil izmenjava mnenj v zvezi z imigrantsko politiko ali kakršnokoli deljenje posameznikov na različne pole. V ospredju so kraljevala dejstva, številke, statistični podatki – brez olepšav. Bolj pomembno je bilo, da smo začutili, da so migracije star in vsakodnevni pojav, ki je tudi del nas, naše dediščine in identitete.

Statistični podatki zarišejo sliko, ustvarijo grobo podobo, a vseeno nič nima tolikšne moči kot odgovor imigranta na naše vprašanje v polomljeni slovenščini, da se mu je bolje godilo na slovenskih ulicah brez vsega kot v domovini. Varnost pretehta vse ostalo.

Manica Pečarič

 

Vtisi dijakov 3. d

»Mirovni inštitut nam je predstavil s čim se ukvarjajo, kako pomagajo diskriminiranim osebam in s kakšnimi problemi se soočajo. Pogovarjali smo se tudi s priseljencem, ki zdaj že 9 let živi v Sloveniji. Predstavil nam je svoje življenje in težave s katerimi se je že mogel spopasti v Sloveniji.«

»Delavnica mi je bila všeč, ker so bile stvari predstavljene iz prve roke.«  Kaja. R.

»Predstavitev je bila zelo zanimiva, saj je na enostaven način pojasnila nejasnosti glede migrantov.« Rok. D.

 

Vtisi dijakov 3. a

»Nova perspektiva – migrantom moramo pomagati in se jih ne bati. Moramo razumeti njihov položaj. Potrebujejo našo pomoč.«

»Z drugačnega vidika bom gledala na migracije in bila bolj kritična do informacij v medijih ter skušala razumeti in presoditi situacije.«

»Nisem vedela kako množične migracije sploh so. Zelo so me presenetili razlogi za seltev migrantov, saj sem do sedaj mislila, da je to le vojna.«

 

Nina Arnuš