Novomeški gimnazijci z recitalom Slovo od mladosti počastili 30 let slovenske državnosti

V petek, 18. junija 2021, je bila v Dolenjskem muzeju odprta razstava 1991 – Dolenjska: sledi umetnosti na obeležjih, v spremljajočem kulturnem programu pa so z recitalom Slovo od mladosti nastopili novomeški gimnazijci – glasbeniki in recitatorji. Dogodek je obenem predstavljal tudi osrednjo prireditev Mestne občine Novo mesto ob prihajajočem dnevu državnosti in 30-letnici slovenske samostojnosti ter obeležitev spominskega dneva MONM ob prvem izstreljenem naboju v vojni za Slovenijo.

Pod mentorstvom Tomaža Koncilije so nastopili člani gimnazijskega godalnega kvarteta Blažka Hrovat, Jeremija Šiler Hudoklin, Amika Zoja Jelič in Vid Dović, ki so poleg uvodne Zdravljice in izvedli še skladbe Naprej (zastava slave), Slovenec sem, Pod oknom in Here comes the sun,  ter interpreti Ajda Zupančič, Julija Srpčič, Kal Vilan Kotar Dražumerič, Rea Doria Bergant, Lana Traven in Maja Tomić. Slednja je ob spremljavi godalnega kvarteta zapela še Kogojevo priredbo ljudske pesmi Stoji mi polje.

Osnovna ideja recitala je bila predstaviti pogled na trenutno družbeno, politično in zgodovinsko situacijo iz perspektive mladostnika, gimnazijca, ki se pogosto čuti negotovega v množici nasprotujočih si informacij in različnih interpretacij zgodovinskih in političnih dogodkov. Zato se predstava sprašuje o Resnici in ponuja krajši pregled filozofskih pogledov na ta pojem, pri čemer že na začetku in še posebej na koncu poskuša osmisliti pomen medsebojnega sožitja, sobivanja in spoštovanja kljub morebitnim razlikam – vse v duhu Prešernove 7. kitice Zdravljice.

Vmes z izborom včasih tudi zelo polemične oz. kritične poezije Franceta Prešerna, Edvarda Kocbeka, Tomaža Šalamuna, Mile Kačič in naše gimnazijke Eve Šubic, izjemne v svoji odprtosti in nadčasovnosti, mladi razpirajo še druge dimenzije in poglede na zgodovinski trenutek ter Resnico, ki se ob njem vedno znova formira. Glasbeni vložki večinoma znanih domovinskih skladb s poudarjeno nacionalno noto pa služijo kot svojevrstna protiutež filozofskim abstrakcijam in tako zaokrožajo Heglovo triado, omenjeno tudi v veznem tekstu: Resnico po njem namreč sestavljajo vsa nasprotja, združena v celoto.

Tomaž Koncilija