»On-line« s filmskim režiserjem Rokom Bičkom

V  petek, 12. junija 2020, so se dijaki 3. letnika, ki obiskujejo ITS-film, in 3. k, ki  obiskujejo retoriko, na pobudo profesorice Nine Arnuš udeležili okrogle mize s filmskim režiserjem Rokom Bičkom, našim bivšim dijakom. Pogovor, ki ga je vodila profesorica Suzana Krvavica, je potekal preko videokonference, saj dogodka zaradi »koronskih« okoliščin nismo mogli izvesti v šoli. Rok Biček se je oglasil iz Zagreba, kjer trenutno živi, ustvarja in se pripravlja na snemanje tretjega celovečernega filma »Črna mati zemla«.

Dvakratni prejemnik vesne za celovečerca Razredni sovražnik in Družina ter letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada je v pogovoru predstavil svoje delo vse od začetkov, ki segajo v gimnazijske klopi, do danes. Spomnil se je filma Razredni sovražnik, ki je tako vsebinsko kot tehnično povezan z našo gimnazijo. Nastal je namreč na podlagi dogodkov, ki so se zgodili na gimnaziji, ko je bil Rok dijak 1. letnika, leta 2012 pa je bil film v celoti posnet na naši šoli. Rok Biček je leta 2013 šoli v zahvalo za vso podporo poklonil svojo prvo vesno. Veliko smo se pogovarjali tudi o odmevnem in večkrat nagrajenem filmu Družina, ki so si ga sodelujoči dijaki ogledali v 1. letniku. Režiser je izpostavil tudi še vedno aktualen družbeni problem umetnika, do katerega ima domovina mačehovski odnos, zato mora ustvarjati v tujini. Mlade je pozval k aktivnemu državljanstvu in poudaril, da za človekovo širino in uresničevanje talentov ni dovolj le formalna izobrazba.

Dijakinje so vtise o srečanju strnile takole:

“Pogovor z režiserjem Rokom Bičkom mi je bil všeč; zanimivo je bilo slišati, kako je nastajal film Družina in s kakšnimi težavami se spopada nekdo, ki se danes ukvarja s filmsko industrijo pri nas. Mislim, da smo dobili dober vpogled v proces nastajanja filmov v našem okolju. Presenetilo me je dejstvo, da so bili prvi slovenski filmi zaradi pomanjkanja sredstev posneti v cerkvi.” Ajda Breščak

“Neverjetno se mi zdi, da je lahko človek pri teh letih že tako zrel in ima tako poglobljen pogled na svet, hkrati pa ohrani preprostost in iskrenost, zaradi česar ga močno spoštujem. Res zelo žalostno je poslušati o grenkobah, ki jih prinaša umetniški poklic v Sloveniji. Ob prebiranju Cankarja in Kosovela sem naletela na povsem enake težave v drugem času in težko te ne potre misel, da se danes še vedno ukvarjamo z njimi. Močno upam, da ne bodo v prihodnosti gledali na Roka Bička kot na zapravljeni potencial, ki ni imel možnosti in pogojev razviti svojega znanja in talenta. Čeprav bi moral ustvarjati samo v tujini in bi bila to velika škoda za našo filmsko industrijo, kulturo in cel narod, mu želim, da bi se lahko osredotočil na svoje pravo delo in še bolj napredoval na umetniški poti.” Manica Pečarič

“Intervju z Rokom Bičkom je bil nadvse zanimiv in poučen, saj nas je seznanil s potjo od dijaka do uspešnega režiserja. Umetnik nam je dal nekaj napotkov, ki jih lahko prenesemo tudi v druge poklice, ne samo na filmsko področje. Poleg vsega nam je opisal tudi težave, s katerimi se srečuje na svoji poklicni poti, in povedal, kako se z njimi spopada.” Maša Košmerl

“Pogovor se mi je zdel zanimiv. Poslušalci smo dobili vpogled v nastajanje filma Družina, se seznanili z režiserjevimi najnovejšimi projekti in težavami, s katerimi se sooča ob svojem vsakdanjem delu. Pogovor mi je dal misliti o vlogi (in mestu) kulture, še posebej filma v naši družbi in državi.” Maša Breščak

“Pred pogovorom z Rokom Bičkom sem prebrala njegove intervjuje. Srečanja sem se veselila, sploh potem ko sem prebrala, da je tudi on po horoskopu tehtnica. Sam pogovor pa me je malo presenetil. Mislila sem, da bo bolj razlagal o umetniškem ustvarjanju, inspiraciji in na splošno o svojih projektih, vendar je pogovor zavil v drugo smer. To, da Slovenija zanemarja filmsko industrijo, je že znano dejstvo, in verjamem, da ima Biček s sredstvi velike probleme, vendar sem želela slišati tudi kaj drugega. Ampak ko sem videla, da vsak odgovor slej kot prej naveže na to temo, si nisem upala več spraševati. Vseeno ga je bilo zanimivo poslušati, saj malokrat dobimo priložnost pogovarjati se z nekom, ki dejansko ustvarja film in je pri tem zelo uspešen. Hkrati je bil to dober vpogled v realnost slovenskega filma.” Iza Frankovič