Na Gimnaziji Novo mesto smo 19. marca 2025 v sodelovanju z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Uradom Zagovornika načela enakosti izvedli Živo knjižnico za dijake 3. letnikov ter skupino dijakov, ki obiskujejo ITS Nevroznanost.
Živa knjižnica je inovativna metoda aktivnega dialoga, s katero ozaveščamo in izobražujemo o človekovih pravicah, človeških vrednotah ter spodbujamo razpravo o predsodkih in stereotipih v družbi. Bralci in bralke imajo priložnost, da se v neposrednem pogovoru soočijo z lastnimi predsodki in stereotipnimi predstavami ter se srečajo z osebnimi zgodbami ljudi, ki so jih pripravljeni z njimi deliti.
Letos je UNESCO sodeloval v nekoliko spremenjeni obliki, saj smo se dogodku pridružili v okviru krovnega projekta našega središča OŠ Pišece Zgodbe, ki nas povezujejo in projekta Modri stol. Zgodbe, ki jih delijo žive knjige, nikogar ne pustijo ravnodušnega. Udeleženci skozi pogovore bolje razumejo ljudi, ki se v vsakdanjem življenju zaradi osebnih okoliščin srečujejo s predsodki in stereotipi, ter so pripravljeni o svojih izkušnjah odkrito spregovoriti.
»Naslovnice« naših knjig so bile: dolgoletni aktivist za pravice LGBT oseb, budistična popotnica, Ukrajinka – oseba s statusom začasne zaščite, plesalka iz Venezuele, gej, kristjan, teolog, muslimanka, oseba, ki ne vidi, oseba, ki dela na področju pasti digitalne tehnologije // družinska terapevtka pri delu z mladostniki in starši, oseba z disleksijo, rominja, oseba z epilepsijo in hudo poškodbo glave.
Vsak dijak je imel možnost sodelovati v treh pogovorih. Dogodek smo sklenili z evalvacijo, v kateri so dijaki strnili svoje vtise in razmišljanja in jih nazadnje prosili še za njihov odziv, ki so ga zapisali ali narisali na modri stol, ki zdaj krasi šolsko knjižnico in simbolično sporoča, da so zgodbe in pogovori tisti, ki nas resnično povezujejo.
Da je temu res tako, najbolje povedo vtisi udeležencev:
Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin?
Zgodba osebe, ki se je priselila v Slovenijo, predvsem pa njen pozitiven pogled na življenje.
Spoznavanje drugačnih kultur.
Odprtost knjig.
Pozitivno razmišljanje.
Veliko novega o diskriminaciji.
Spoznavanje osebnih izkušenj drugih ljudi.
Kako različno ljudje gledamo na stvari, svet, kulture …
Zgodba osebe, ki je morala v dveh tednih zapusiti vse za sabo in se preseliti, da je lahko preživela.
Razbitje predsodkov.
Smeh.
Presenetilo me je, kako dobro govori slovensko.
Da so odkrito odgovarjali na naša vprašanja, brez kakršnega koli obsojanja.
Ste se med branjem naučili kaj novega?
O različnih življenjih drugih.
Da, to da so nam, ki živimo tu že od rojstva, nekatere stvari povsem normalne (npr. da nosimo spodnje majice), medtem ko lahko nekemu tujcu/priseljencu predstavljajo velik izziv.
Naučila sem se opazovati iz nove perspektive.
Ja, kako pomagati osebi med epileptičnim napadom.
Ja, kako uživati in živeti kljub težavam.
Veliko novega o muslimanski veri.
Po vsem svetu so ženske manj vredne in to ni odvisno od vere.
Da veliko naših predsodkov ni resničnih.
O težavah ljudi med vojno.
Da niso Romi takšnji zaradi rase, ampak zaradi svojih staršev, vzgoje.
Biti hvaležen.
Da se moraš potruditi, ne glede na okoliščine.
Da smo ljudje dejansko vsi enaki in vse izhaja iz naših glav.
Preden si ustvarimo neko mnenje o neki drugačni skupini ljudi, je dobro, da namesto stereotipov izkusimo tudi kaj iz prve roke, saj je resnica velikokrat drugačna …
Da, da te skromnost veliko nauči.
Naučila sem se veliko novega o razmerah v Venezueli.
Kako bolje ceniti našo državo.
Maja Hren
